Pasje kopeli

Poletje prinaša mnoge radosti tudi našim pasjim prijateljem. Na nas pa je, da jim to uživanje privoščimo na varen in zdrav način. V članku smo zbrali nekaj splošnih nasvetov o kopanju naših psov, raziskali pa smo tudi kako ravnati, da bo tudi v vročih mesecih njihova dlaka zdrava in bleščeča, njihov vonj pa tudi človeškim nosovom prijazen in prijeten.

Kopanje je pomemben del splošne nege psa. Pse z zdravo kožo in dlako običajno kopamo zato, da odstranimo neprijeten vonj ali umazanijo. S kopanjem poleg vonja in umazanije odstranimo tudi odpadlo dlako in ostanke kože, dlaka pa je po kopanju lepa in bleščeča. 

V vročih mesecih je lahko neprijeten vonj psa bolj moteč in hitreje pride do naših nosov. Poleg tega smo običajno tako mi kot naši psi bolj aktivni, skupaj uživamo ob in v jezerih, morju, na pesku, v gozdovih, tudi bazenih. Kako pogosto bomo morali psa skopati, je odvisno predvsem od samega psa, od vrste, dolžine in gostote njegove dlake ter od vrste in intenzivnosti aktivnosti. Pri nekaterih je dovolj, če jih skopamo enkrat na mesec, druge kopamo pogosteje, tudi vsak teden. Kopamo pa jih le takrat, ko je to res potrebno. 

Ko psa kopamo je pomembno, da to počnemo na pravi način in s pripomočki in sredstvi, psom primernimi. Človeški šamponi (tudi otroški) niso primerni, saj ima koža psov drugačno ph vrednost od naše. Zato svojim psom ne posojamo svojih šamponov, balzamov in drugih negovalnih sredstev, pač pa jim privoščimo lastno njim primerno kozmetiko.

Prepogosto nepotrebno kopanje, še bolj pa uporaba neprimernih sredstev, lahko dlako in kožo psa prekomerno izsušita. Posledično se lahko pojavi prhljaj, dlaka izgubi lesk, koža postane razdražena in srbeča. Kakšen šampon torej izberemo? Za pse, ki nimajo kožnih težav, so primerno blagi antialergeni pasji šamponi. Psom s kožnimi težavami pa bo veterinar najverjetneje predpisal terapevtska kopanja s temu namenjenimi šamponi. V takšnih primerih moramo običajno psa v času trajanja terapije skopati bolj pogosto.

Kratek ABC kopanja psov

Nekateri psi v kopanju uživajo, drugi se ga bojijo in se mu na vsak način poskušajo izogniti. Da bi bilo kopanje čim bolj prijetno opravilo tako za lastnike kot pse, moramo nanj kužka pravilno privajati že od malega. Začnemo s tem, da ga privadimo na naše dotike po vsem telesu, Predstavimo mu predmete (brisača, šampon, krtača...), ki jih bomo uporabljali pri kopanju. Navadimo ga na (suho) kad ali tuš kabino. Ves proces navajanja izvajamo takrat, ko se nam ne mudi in smo ob tem mirni. Ne pozabimo ga nagraditi. Ko pride na vsto kopanje, izberemo čas, ko njegova energija ni na višku, pač pa je že malo utrujen. Če je njegova dlaka zavozlana, jo razčešemo že pred kopanjem. Pri samem kopanju pazimo, da je voda primerne temperature. Poskrbimo, da psu ne drsi. Pazimo, da ne zmočimo glave, predvsem ušes, oči, nosa, ust. Za predel glave raje uporabimo bombažno brisačko in psa z vlažno samo obrišemo. Če pes začne kazati znake neugodja, ga poskušamo pomiriti in takoj, ko je mogoče (če smo šampon že nanesli, ga moramo sprati), zaključimo s kopanjem. Mokrega dobro obrišemo z brisačami, sušenju s sušilci se izognemo, saj so običajno prevroči, pretirano izsušijo kožo, pa tudi psi nad pihajočim zrakom običajno niso navdušeni.

Moooorjeeeee!

Kopanje v morski vodi je lahko tudi za pse prijetno in zdravju koristno opravilo, če z njim ne pretiravamo. Pretirano, predolgo, prepogosto izpostavljanje lahko namreč povzroči suho kožo, izgubo sijaja, prhljaj in izpadanje dlake. Kdaj prestopimo mejo, ko dobro postane škodljivo, je pri psih odvisno predvsem od vrste dlake. Psi z dvojno dlako (na primer pasme akita in haski) imajo lahko s slano vodo največ težav, saj ta ostane med gosto poddlako in mehko vrhnjo dlako ter po nekaj urah kožo razdraži, hkrati pa se v vlažnem in toplem hitro razvijejo bakterije, ki povzročijo neprijeten vonj. Tudi psi z fino, svilnato dlako, lahko imajo z izpostavljenostjo morski vodi težave, še večjo nevarnost od vode pa jim predstavlja izpostavljenost močnemu soncu. Potem pa so tu še psi, ki so kot narejeni za vodo (na primer labradorci in portugalski vodni psi) in imajo oljnato vrhnjo dlako, ki ščiti kožo pred pretirano izsušitvijo zaradi soli.
Kako torej ravnamo, da bo kopanje v morju za psa koristno in ne škodljivo?

Psa doma pred odhodom na morje ne kopamo, da ne odstranimo maščobe, ki je naravna zaščita dlake. Takoj po prihodu iz morske vode psa dobro izperemo s čisto sladko vodo. Pri psih z dvojno dlako smo pozorni, da jih zmočimo do kože in res splaknemo vso morsko vodo. Psu omogočimo počitek v senci, saj bo drugače kombinacija soli in sonca  skoraj zagotovo povzročila suho kožo in dlako. Pred odhodom na morje se z veterinarjem posvetujemo o sredstvih za zaščito pred soncem, še posebej, če ima naš pes nežno svilnato dlako. S seboj imamo blag pasji antialergijski šampon in psa v primeru, da kaže po kopanju v morju neugodje  (srbenje, rdeča koža), takoj umijemo s šamponom. Če takšnih težav ni in če vsakič res poskrbimo za spiranje s sladko vodo, psa tudi med dopustom kopamo samo takrat, ko je to res potrebno.

Podobna priporočila veljajo tudi v primeru, da se pes kopa v bazenih (klor) ali jezerih ali rekah, katerih voda ni zdravstveno neoporečna.

Čombe vam želi brezskrbno, aktivno in igrivo poletje. Ob pasjih vročinah pa sebi in psu privoščite tudi nekaj mačjega lenarjenja v senci.